Zakladi borze znanja

SLO

ENG

anketa

natisni

povečaj

pomanjšaj

na vrh

pomoč

Domov \ Zakladi borze znanja

BORZA ZNANJA LJUBLJANA

Vedno je čas za nov začetek.

Človek nikoli ne bi smel reči:"Prepozno."

(Konrad Adenauer)

Erika Anita Omejec

Odkrila sem, kaj si v resnici želim početi. Imam pogum in srečo za uresničevanje svojih sanj. Moje srce je središče moje moči, sledim svojemu srcu in v izdelkih se pokaže moj ustvarjalen in radostni izraz življenja. Želim, da prevzamejo vaše srce , ga vzradostijo in v vas prebudijo navdušenje kot ga jaz začutim pri ustvarjanju.

Do Borze znanja me je pripeljala prijateljica, ki je že nekaj let njihova članica. Bila sem navdušena nad tovrstno ponudbo.

Sedaj sem že več kot pol leta članica in z velikim veseljem sodelujem. Udeležila sem se že delavnic, preko katerih sem osvojila ali pa osvežila znanje. Tudi sama sem že vodila različne delavnice, omogočena mi je bila tudi razstava. V veliko veselje mi je, ko lahko podajam svoje znanje in s tem srečam nova poznanstva in pridobivam nove življenjske izkušnje. Z Borzo znanja zelo rada sodelujem in kakšni predlogi so zame pravi izziv. Sem ustvarjalna duša, ki se je odločila podeliti svoje znanje z ljudmi, ki cenijo rokodelstvo in z ljudmi, ki si želijo pridobiti tovrstno znanje. Tako me lahko na Borzi znanja srečate kot učenko, učiteljico ali pa izven Borze znanja na kakšnem sejmu.

Zakaj priporočam Borzo znanja?

Ker nudi možnost brez obveznosti pridobiti ali podati svoje znanje. Zelo pohvalno, ker je ta možnost odprta vsakomur in ni povezana z denarjem.

S hvaležnostjo,

Erika Anita Omejec

Mojca Bartolič

Sodelovanje z Borzo znanja mi je v veliko veselje.

Z velikim odobravanjem pozdravljam projekt Borze znanja, ki nam ponuja možnost deliti svoje znanje in se z izdelki na razstavi predstaviti širši javnosti. Na delavnicah delimo izkušnje, mnenja, material in koristne informacije. Na koncu vsake delavnice se s ponosom ozrem na izdelke sodelujočih, ki sem jim predala delček svojega uporabnega znanja. Hvala Editi, naši prijazni vodji, ki z veliko čuta organizira prijetna in koristna srečanja. Ne le, da se naučimo vedno kaj novega, naša srečanja na delavnicah so mešanica izobraževalno, ustvarjalno terapevtskega značaja, kjer razmigamo možgane, telovadimo z jeziki in bolj ali manj spretnimi prsti ter tolerantno, z nesebično potrpežljivostjo tkemo prijateljske odnose v upanju, da se bo znanje širilo naprej in obrodilo veliko bogatih sadov.

Ljuba Pervanje

Sem Ljuba Pervanje, upokojenka iz Ljubljane, po poklicu likovni tehnik. Ukvarjam se s keramiko že dalj časa. Imela sem odličnega mentorja, ki me je naučil, ne samo dela z glino, ampak tudi tehničnega pristopa do kakšne rešitve. Po naključju sem izvedela za BZ in se vključila vanjo, najprej kot razstavljavka svojih izdelkov, nato pa sem vodila tudi kar nekaj delavnic. Edita Flegar vodja Borz znanja Ljubljana me je že od vsega začetka spodbujala, saj nisem imela izkušenj s predavanji. Sodelovala sem tudi na delavnicah na Sejmih za tretje življenjsko obdobje, in na Študentski areni. Moram reči, da so bili odzivi udeležencev pri vseh mojih izvajanjih odmevni.

Mislim, da je Borza znanja nekaj posebnega v knjižnici in kot taka zelo zanimiva. Veliko umetnikov predvsem amaterjev se lahko preko nje predstavi javnosti. Vesela sem, da sem se lahko vključila in vedno bom na voljo, če se bodo pokazale potrebe po mojem znanju.

Ingrid Jakše

Vedno sem bila polna idej, še sedaj jih lahko »izvažam«, nikdar pa nisem imela trgovske žilice, da bi te ideje nekako unovčila. Tudi, ko sem se odločala za študij sem izbrala Fakulteto, ki mi bo prinesla zaposlitev in ne tiste, ki bi mi v življenju prinesla radost in veselje ob delu… Vendar se človek kruha ne preobje, potice pa. Mislila sem si, bo pa ustvarjanje moj hobi. No, in tako je ostalo.

Ko sem dopolnila vse pogoje za upokojitev, sem to storila brez odlašanja. Vsa leta, ki sem jih sicer namenila službi in družini mi je primanjkovalo časa za moj »hobi«. Saj sem stalno ustvarjala, od oblek, ki sem jih šivala, ko sem našla dobro blago v Trstu, do pletenja jopic, ki so bile živopisne in ne take, kot bi jih v tistih časih lahko kupila v trgovini. Ker nisem bila zadovoljna s pohištvom, ki si ga našel v Lesnini, sem le-tega predelala, prebarvala…

Vendar je bilo vse to ustvarjanje nekako vezano na čas. Hči je hotela čim prej nov pulover, sama sem hotela novo krilo obleči že naslednji ponedeljek… Da pa bi si vzela čas, za ustvarjanje brez časovnega pritiska…ni šlo.

Prve pol leta po upokojitvi sem se na nov način življenja prilagajala, potem pa sem se z deloholično mrzlico lotila hobijev. Najprej restavratorstva, nato slikanja. Pri kakšnem postopku sem iskala informacije preko spleta, in tako sem odkrila Borzo znanja. Dobra zadeva. Da jih citiram:

»Sistem in mreža borz znanj Slovenije je edinstven primer v svetu, v katerega se brezplačno vključujejo ponudniki in iskalci znanja že od leta 1992. Borza znanja je torej posrednik med ponudniki in uporabniki. Ponudniki znanja ne morejo biti pravne osebe, temveč zgolj fizične osebe, lahko pa so pravne osebe uporabniki. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine in spretnosti z najrazličnejših področij. Borza znanja zagotavlja le informacije o ljudeh, ne preverja pa kakovosti njihovega znanja, prav tako je oddolžitev ponudnikom znanja zasebna stvar obeh uporabnikov Borze znanja.«

Lansko leto, so me celo povabili, da bi imela razstavo svojih slik, in sem jo imela. Ker pa ponujajo svoje storitve, t.j. posredovanje informacij, kontaktov med iskalci in ponudniki določenega znanja brezplačno, se odločam, da bi se tudi sama »dala v bazo« in tako morda lahko komu pomagala z idejami, kako npr. iz starega pohištva z malo denarja narediš očarljiv nov kos, ki popestri še tako ubogo garsonjero.

Anita Šefer - Maca

Pozitivno sem bila presenečena, komi je Borza znanja že kaj kmalu omogočila, da sem v prostorih Knjižnice Otona Župančiča lahko predstavila svojo zbirko slik slovenskih gradov. Nekaj let za tem sem dobila drugo priložnost in ponovno dvakrat razstavljala, tokrat že v velikih in lepih obnovljenih prostorih na Kersnikovi 2. Z veseljem sem sodelovala tudi pri predstavitvah Borze znanja na sejmih in podobnih prireditvah.

V letih 2007 in 2008 pa sem imela priložnost svoje, z delom in večnim iskanjem novega, pridobljeno amatersko znanje, tako slikarsko kot literarno, posredovati zainteresiranim na štirih delavnicah, ki jih je za svoje člane organizirala Borza znanja. Presenetilo me je število iskalcev znanj prav s teh področij predsvem pa to, da so med njimi večinoma osebe prav moje generacije (nad 50 let). Tako mi Borza znanja ni omogočila le posredovati svojega znanja dalje na ta ali oni način, pač pa tudi spoznavati nove ljudi. Lahko z veseljem namreč vedno znova ugotavljam, da sem si potom nje pridobila tudi nove prijateljice in prijatelje. Mnogim svojim znancem in prijateljem sem svetovala naj se včlanijo v Borzo znanja in so to tudi z veseljem storili....

Z Borzo znanja sem se srečala prvič nekako pred štirimi leti. Ideja izmenjave znanja med raznimi ponudniki oz. iskalci se mi je zdela zanimiva in sem zato z veseljem postala njihova članica. Glede na to, da sem amaterska slikarka in pišem tudi pravljice, črtice in podobno, sem z veseljem ponudila svoje znanje.

BORZA ZNANJA POSTOJNA

Leon Posega

Ko se zazreš v nebo in opazuješ ptice kako izkoriščajo naravne pogoje za letenje, se verjetno vsakemu porodi želja, da bi se jim pridružil v teh širnih daljavah in višavah.

Že kot deček sem sanjaril o tem. Močna želja in tudi čas v katerem živim mi je omogočil, da sem se začel ukvarjati s prostim letenjem. Jadralna padala, jadralni zmaji in v zadnjem času jadralna letala so moja pomagala, da se lahko pridružim pticam na nebu. Skozi leta se je nabralo veliko izkušenj in te izkušnje bi rad z velikim veseljem razdelil tudi med ostale ljubitelje prostega letenja. Šele v zraku spoznaš svobodo ptic...

BORZA ZNANJA POSTOJNA

Tomaž Penko

Minilo je kakšno leto ljubiteljskega fotografiranja, nakar je v medijih zasledil razpis za foto natečaj z naslovom »V objektiv ujeta Soča«. Fotografu Tomažu, našemu današnjemu gostitelju, je voda že od nekdaj blizu. Ker je v tistem obdobju večinoma živel v Novi Gorici, je bila Soča, ki ga je vabila s svojo razposajenostjo tako rekoč za vogalom. In takrat je začutil pomen Gregorčičevega verza O, krasna hčeri planin!

Na natečaj je v tistem času poslal štiri fotografije, ena med njimi je bila nagrajena z diplomo. Poln navdušenja in zadovoljen je obiskal skupinsko fotografsko razstavo, na kateri je bila razstavljena tudi njegova fotografija Soče. Kaj kmalu in prav v povezavi z nagrajeno podobo Soče je spoznal tudi svojega prvega mentorja, g. Jorga Ceglarja, ki mu je odkril prve, osnovne skrivnosti umetniške fotografije, od tehnike, kompozicije do tega kako v fotografijo vplesti zgodbo, ki naj jo ta pripoveduje.

Tomaža je gnalo naprej in počasi ter z negotovimi koraki je zabredel v fotografske vode. Leto se je zavrtelo kot bi mignil in v Novi Gorici je spoznal svojega naslednjega mentorja, g. Bojana Máraža, priznanega oblikovalca in grafika, pri komur je dobil tudi prvo pravo kritiko. Začelo se je njuno, za Tomaža Penka, izredno plodno sodelovanje.

Ko je zapustil Novo Gorico, se je udeleževal različnih foto natečajev, pot pa ga je pripeljala tudi v Ljubljano, kjer se je spoznal s prelomom fotografije, nujno potrebnim za nastajanje časnikov. Za njim, v Ljubljano, je prišlo tudi povabilo mojstra Bojana Maraža, da bi Tomaž s širjenjem znanja o fotografiji še nadaljeval. In tako se je vrnil v Gorico, kjer je spoznal svojega naslednjega mentorja, g. Oria Frassetto, enega pomembnejših italianskih fotografov. Sledil je povabilu k delu v studiu Ikon, kjer se je najprej seznanil z velikimi profesionalnimi fotografskimi studiji.

BORZA ZNANJA NOVO MESTO

Alenka Udovč Pavlin

Življenje te včasih pripelje do takih situacij, v katerih se lahko zanese le nase in na lastno ustvarjalnost. V takih trenutkih je pomembno, da si samozavesten in da delaš to, kar te veseli, pa tudi če prinese kakšno korist, ni nič narobe.

Borza znanja mi je omogočila, da prikazujem najlepše dele svoje ustvarjalnosti ljudem in s tem pripomorem k njihovi ustvarjalnosti. Sposobnosti, ki jih človek pridobi, pa so vedno veliko vredne. Na ustvarjalnih delavnicah tako vsem, ki so zainteresirani, da se nekaj novega naučijo, ali pa da si le popestrijo urico ali dve, posredujem svoje znanje in izkušnje, ki so meni tako ljube. Pristen kontakt z ljudmi, ki mi večkrat posredujejo lastne izkušnje in nasvete, pa bogati tudi mene. Vedno znova me preseneča, koliko so ljudje pripravljeni dati, če jim tudi sam nekaj ponudiš. In v tem je zame čar Borze znanja. Vsi nekaj pridobimo in se učimo.

pošlji